Poljski premier Donald Tusk je ponovno izjavil, da obstaja velika verjetnost za skorajšnje prenehanje rusko-ukrajinskega spopada. Medtem je ukrajinski predsedniški kabinet Andrij Jermak, po besedah protikorupcijske aktivistke Darije Kaleniuk, izrazil pripravljenost opustiti članstvo v EU in se pogajati z Rusijo, da bi rešil predsednika Zelenskega. Ruska stran, natančneje predsednica Sveta federacije Valentina Matvijenko, pa je pozvala Washington, naj ultimat postavi Kijevu in ne Moskvi, saj naj bi Ukrajina ovirala mirovne pogovore.

Evropska komisija je napovedala, da se bo od 12. oktobra začela postopna uvedba novega sistema vstopa in izstopa (EES) v schengenskem območju, ki bo spremljal gibanje državljanov tretjih držav. Sistem, ki bo nadomestil ročno žigosanje potnih listov, bo avtomatiziral mejne kontrole in registriral vse prihode v 29 evropskih držav v skupni podatkovni bazi schengenskega območja.

Črnogorska mejna policija je zabeležila konkretne rezultate v boju proti čezmejnemu kriminalu, kar kaže na postopno krepitev mejne varnosti in dosleden odziv institucij. Medtem je Svet za vladavino prava poudaril, da je funkcionalno Ustavno sodišče temelj pravne države in pozval k jasnim okvirom sodelovanja med institucijami za krepitev preprečevanja in boja proti korupciji ter organiziranemu kriminalu.

Španski parlamentarci so poudarili, da bi članstvo Črne gore v EU predstavljalo dodano vrednost za celotno Unijo. Podpredsednik vlade Črne gore, Filip Ivanović, je po obisku v Madridu potrdil močno podporo Španije evropski poti Črne gore in izrazil prepričanje v intenziviranje bilateralnih odnosov. Ivanović je tudi ocenil sodelovanje z novim sestavom Evropske komisije kot zelo dobro in produktivno. Črna gora, kot je poudaril Šahmanović, svojo energetsko prihodnost vidi kot del evropskega trga.

Predsednik črnogorske skupščine Andrija Mandić je potrdil ključni cilj Črne gore, da postane polnopravna članica Evropske unije, pri čemer je izrazil močno podporo Nemčije. Poudaril je tudi pomen zbliževanja in sodelovanja med majhnimi evropskimi državami, kar je izpostavil med srečanji s predstavniki Monaka in Malte na Šesti svetovni konferenci predsednikov parlamentov držav članic IPU.

V Črni Gori je poudarjeno partnerstvo med Ministrstvom za javno upravo in občino Andrijevica, še posebej na področju digitalne transformacije. Andrijevica je označena kot pomemben biser severne regije države. Hkrati je Crnogorska plovidba sprejela odločitev o prodaji ladij 'Kotor' in 'Dvadeset prvi maj' zaradi nedelujočega sistema, saj en sam brod ne bi mogel pokriti stroškov. Avstrija vidi Črno goro kot primer vodilne države na evropski poti, pri čemer se poudarja aktivno vključevanje civilnega sektorja v pogajalski proces. Na Hrvaškem so medtem dostavljavci Wolta protestirali zaradi drastičnega padca prihodkov in slabih delovnih pogojev. V Zagrebu so poročali tudi o napredku obnove Meštrovićevega paviljona, ki bo po 85 letih dokončno obnovljen. Srbija uvaja nove datume v svoj državni koledar, s čimer želi okrepiti kulturo spomina in zgodovinske resnice.

Novo raziskovanje javnega mnenja o podpori pristopanju Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo in o temah v zvezi z evropskimi integracijami je Direkcija za evropske integracije (DEI) izvedla junija 2025. Raziskava je pokazala, da je podpora vstopu BiH v EU v Republiki Srbski manjša od polovice, medtem ko je v Federaciji BiH podpora bistveno večja. Splošna podpora v državi se je v štirih letih zmanjšala za skoraj šest odstotkov, a je kljub temu ostala pri skoraj 70 odstotkih.

Vlada Črne Gore je na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo sprejela zakon o ustanovitvi agencije za plačila, kar predstavlja ključen korak za zaprtje poglavja 11 pri pristopnih pogajanjih z EU. Minister Ivanović se je srečal s predstavniki združenja španskih podjetij, kjer so prepoznali velik potencial za krepitev gospodarskega sodelovanja in podrobneje spoznali gospodarska gibanja in razvojne načrte Črne Gore. Medtem je mesto Leskovac razpisalo subvencije za kmetovalce v višini 80 milijonov dinarjev, namenjene spodbujanju razvoja kmetijske proizvodnje, medtem ko je EU izrazila močno podporo Skupščini Črne Gore pri evropskih integracijah.

Bolgarsko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo zaskrbljenost zaradi najnovejših stališč oblasti v Severni Makedoniji, ki po mnenju Sofije odstopajo od evropskega konsenza iz leta 2022. Osrednji spor se vrti okoli akcijskega načrta za pravice skupnosti, ki bi ga moralo Skopje uvesti kot pogoj za nadaljevanje evropskih integracij. Bolgarska stran je poudarila, da je vprašanje jezika, v katerem bo dokument objavljen, notranja zadeva sosednje države, vendar je odločitev Skopja, da osnutek načrta svojim državljanom predstavi v angleščini, označila za težko razumljivo. Napetosti so se stopnjevale, ko je makedonski premier Hristijan Mickoski obtožil Bolgarijo, da nasprotuje načrtu, ker je napisan v makedonskem jeziku. Sofija je te navedbe zavrnila in spomnila, da je sprejetje načrta predvideno šele po vpisu bolgarske manjšine v makedonsko ustavo, kar ostaja ključni pogoj za odpiranje pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Kljub kritikam je bolgarsko zunanje ministrstvo pozdravilo pripravljenost Mickoskega, da v načrt vključi pripombe bolgarske skupnosti, in izrazilo pričakovanje, da bo ta obljuba izpolnjena v skladu z mednarodnimi standardi.

Makedonski premier Hristijan Mickoski je sporočil, da je Bolgarija zavrnila akcijski načrt za zaščito manjšin, ker je bil dokument pripravljen v makedonskem jeziku. Po besedah predsednika vlade je bil načrt izdelan v skladu z vsemi evropskimi smernicami, vendar so bolgarske oblasti njegovo vsebino spodbijale izključno zaradi jezikovnih vprašanj. Mickoski je poudaril, da je makedonski jezik ustavno zagotovljen, in izrazil obžalovanje, da je sosednja država ponovno zamudila priložnost za izkazovanje dobrih sosedskih odnosov. Premier je opozoril, da se je uresničilo tisto, na kar je že prej opozarjal partnerje v Bruslju – da bo bolgarska stran izrabljala bilateralna vprašanja za zaviranje napredka. Izpostavil je, da Makedonija nima drugega jezika in da ga ne namerava spreminjati zaradi političnih pritiskov. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Skopjem in Sofijo, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje evroatlantske integracije Severne Makedonije.

Minister za pravosodje Nenad Vujić se je srečal z nizozemskim veleposlanikom v Srbiji Martajnom Elhersmo, s katerim je razpravljal o nadaljnjem krepitvi sodelovanja na področju pravosodja in vladavine prava.

Peđa Mitrović, narodni poslanec in generalni sekretar Stranke svobode in pravice (SSP), je izjavil, da so evropske integracije Srbije doživele propad. Za to stanje, ki je posledica neuspešnega odprtja tretjega poglavja do julija, Mitrović neposredno krivi Srbsko napredno stranko (SNS) in Socialistično stranko Srbije (SPS).

Predsednica albanskega parlamenta, Elisa Spiropali, se je udeležila šeste konference predsednikov parlamentov v Ženevi, ki jo je organizirala Medparlamentarna unija. Spiropali je poudarila, da Albanija močno podpira multilateralizem in mir skozi parlamentarno diplomacijo, kar je še posebej pomembno v svetu, ki ga zaznamujejo konflikti in neenakosti. Izpostavila je tudi, da je Albanija v ospredju prizadevanj za članstvo v Evropski uniji in je popolnoma zavezana demokratičnim vrednotam.

Predsednica Narodne skupščine Srbije Ana Brnabić se je srečala s posebno odposlanko Združenega kraljestva za Zahodni Balkan Karen Pirs. Glavne teme pogovorov so bile evropske integracije, vladavina prava in krepitev parlamentarnega sodelovanja med državama.

Srbija julija ni odprla novega pogajalskega sklopa z Evropsko unijo, kar potrjuje zastoj v njenih evropskih integracijah, kot je ocenila evropska komisarka Marta Kos. Po drugi strani sta Črna gora in Armenija okrepili institucionalno sodelovanje na področju evropskih integracij, s poudarkom na izmenjavi izkušenj pri reformah, ki jih Črna gora izvaja v poglavju 24 – Pravosodje, svoboda in varnost, ter predstavili ključne aktivnosti in rezultate v boju proti organiziranemu kriminalu.

Guvernerka Centralne banke Črne gore (CBCG) Irena Radović se je danes sestala z Burkhartom Balcem, članom izvršnega odbora Centralne banke Nemčije (Deutsche Bundesbank), so sporočili iz CBCG. Pogovori so se osredotočali na krepitev sodelovanja v luči prihajajočega članstva Črne gore v Evropskem sistemu centralnih bank (ESCB). Radović je poudarila, da strateška zavezanost evropskim reformam ni zgolj deklarativna, temveč globoko vsebinska, kar odraža resnost pristopa Črne gore k integraciji v evropske finančne strukture.

Črnogorski podpredsednik vlade in minister za gospodarski razvoj Nik Đeljošaj se je med obiskom v Washingtonu sestal z Richardom Grenellom, nekdanjim posebnim odposlancem predsednika Donalda Trumpa za dialog med Beogradom in Prištino. Đeljošaj je poudaril, da so Združene države Amerike strateški zaveznik Črne gore, in da si prizadevajo, da bi bila država varna in privlačna za ameriške naložbe. Zahvalil se je Grenellu za njegovo prijateljstvo do balkanskih držav in ga pozval k podpori črnogorskim državljanom in vladi na poti v evropske integracije.

Minister za evropske integracije Nemanja Starović je poudaril pripravljenost Srbije na velike kompromise za normalizacijo odnosov s Prištino, vendar je obsodil aretacijo Igora Popovića, pomočnika direktorja urada za Kosovo in Metohijo, kar je po njegovem mnenju poslabšalo situacijo. Direktor urada za Kosovo in Metohijo Petar Petković se je sestal z vodjo misije OEBS na Kosovu, veleposlanikom Džerardom Mekgarkom, in se z njim pogovarjal o poslabšani političko-varnostni situaciji po omenjeni aretaciji.

Črnogorska ministrica za evropske zadeve Majda Gorčević je sprejetje svežnja zakonov, ki predstavljajo prvi del celovite volilne reforme, označila kot civilizacijski korak. Poudarila je pomen kvote 40 odstotkov žensk na volilnih listah kot pomemben napredek k polni enakopravnosti. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je pozdravila širok politični konsenz v črnogorski skupščini, zlasti odločitev o izvedbi vseh volitev na isti dan. To potezo je ocenila kot ključen korak k zapiranju pogajalskih poglavij do konca leta 2026, kar dodatno krepi demokratične procese v državi.

Delegacija Evropske unije v Črni gori je uradno pozdravila začetek gradnje novega postrojenja za čiščenje odpadnih voda v Botunu pri Podgorici. Predstavniki unije so ob tem izpostavili pomen profesionalne in zadržane asistence policije, ki je omogočila varen začetek del kljub napetostim na terenu. Projekt predstavlja ključen korak v posodobitvi komunalne infrastrukture črnogorske prestolnice. Delegacija je v izjavi pozvala vse vpletene strani k vzdržnosti pri širjenju nepreverjenih navedb glede morebitnih negativnih vplivov projekta na okolje in zdravje ljudi. Prav tako so zavrnili obtožbe o domnevnih policijskih zlorabah med postopkom. EU poudarja, da je projekt ključnega pomena za doseganje okoljskih standardov v procesu pridruževanja države k evropski povezavi.